Med Psalmom 22 in Psalmom 23 je tiha, a osupljiva vez. Kot da ne gre le za dve molitvi, temveč za eno samo zgodbo – zgodbo, ki se začne v temi in konča v varnosti. »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Psalmi 22:2 ) S tem krikom se razpre nebo — in hkrati zapre.To … Nadaljuj z branjem Od krika zapuščenosti do glasu Pastirja