V meni je bilo vse pomešano – strah, nevera, utrujenost. Del mene je hotel zavpiti: Kaj pa moj otrok? Zakaj naj ti dam zadnje?Drugi del mene pa … je bil kot prazna posoda. Ne vem, kako drugače povedati. Bila sem na koncu svojih moči. Ničesar nisem imela več, niti za…

Primerna pomoč – veselje Adama. Ko jo Adam zagleda, vzklikne: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa.« Ta izjava poudarja bližino, prepoznavanje in enotnost. Eva ni ustvarjena iz zemlje kot Adam, temveč iz njegovega rebra – simbol bližine in enake narave. V 1 Mz 2…

»In žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno, da daje spoznanje.« — 1 Mz (Prva Mojzesova knjiga) 3,6 Ta stavek pokaže, kako v človeku delujejo tri notranje plasti. Kako se rodi greh? To je lahko kot tihi proces, ki poteka v vsakem človeku.…

Poslanstvo Eve Eva kot žrtev ali aktivna pobudnica padca? Eva v svetopisemskem poročilu nikakor ni prikazana kot pasivna žrtev brez glasu ali razuma. Pripoved jasno pokaže, da kača najprej nagovori njo, toda ob tem Eva ne deluje kot nekdo, ki zgolj slepo sledi. Sama opazuje, premišlja in presoja, preden se…

Bil je trenutek, ko sem morala narediti korak, ki me je prestrašil. Stopiti naprej. Izpostaviti svoje srce. Tvegati zavrnitev. Ni bilo lahko.  Bili so trenutki, ko me je bilo strah, ko nisem vedela ali grem v pravo smer. Trenutki,  ko sem dvomila vase in v svoje odločitve glede prihodnosti. Nikoli…

Morda si na razpotju in ne razumeš svoje zgodbe ter se počutiš osamljeno ob izgubi nečesa dragocenega. A nisi. Bog, ki je vodil Ruto v njeni negotovosti, vodi tudi tebe. Ne vedno tako kot pričakuješ, a vedno z namenom. Včasih ne dobiš razlage, ampak naslednji korak. Ne vidiš vedno konec…

BOG DELUJE V TIŠINI Zgodba o Ruti me spomni, da je vera kot tih šepet, ki ga začuti srce. Včasih je  preprosta odločitev, korak v neznano, včasih odločitev, da ostanem, vztrajam, in zaupam, tudi ko ne vidim poti naprej. Ruta ni imela zagotovil. Njen svet se je podrl. Ni vedela,…

“Gre za osebno ter duhovno interpretacijo žensk iz Biblije v prvi osebi”. Ko pomislim na trenutek, ko sem prvič držala Izaka, se mi zdi, kot da se je čas ustavil in mi položil v naročje čudež, ki sem ga dolgo odrivala od svojega srca. Moje roke so bile utrujene od…

Ko se spominjam tistega dne, ko so prišli trije možje in se ustavili pri našem šotoru, še vedno čutim, kako mi je srce trepetalo nekje med upanjem in utrujenostjo. Sedela sem zadaj, kot sem pogosto sedela v tistih časih — s svojimi mislimi, svojo tišino, svojo bolečino. Ko sem prisluhnila…