(JN 4:1-42) V opoldanski vročini moje duše Nikoli nisem marala hoditi k vodnjaku opoldne. Sonce je bilo neusmiljeno in pot dolga. Bila sem sama, opoldne je bilo moje skrivališče pred pogledi, ki so vedeli preveč o meni. Nosila sem vrč, simbol mojega življenja: težak, obrabljen, razpokan, a še vedno cel. Hodila sem po poti, da … Nadaljuj z branjem SAMARIJANKA 1