Posvečenje v Svetem pismu pomeni proces, po katerem Bog človeka ločuje za sebe in ga postopoma oblikuje v svetosti. Ni enkraten dogodek, temveč življenjska pot rasti, kjer vernik sodeluje z Božjo milostjo, ki deluje po Svetem Duhu.
Posvečenje vpliva na notranjo prenovo, način mišljenja, ravnanje in odnose. Njegov sad je življenje, ki vse bolj odseva Kristusov značaj: ljubezen, poslušnost, čistost in resnico.

Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje: da se vzdržite nečistovanja, 1 Tesaloničanom 4:3 

—-

Prizadevajte si za mir z vsemi in za posvečenost. Brez nje nihče ne bo videl Gospoda. Hebrejcem 12:14

—-

Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Janez 17:17

—-

Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje. Rimljanom 6:22

—-

Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha. 2 Korinčanom 3:18

—-

marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, 1 Peter 1:15

—-

saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet. 1 Peter 1:16

—-

ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe. Galačanom 2:20

—-