»Le dih je vsak človek.« (Psalm 39,12)

Nekatere resnice najraje potisnemo na rob svojega razmišljanja. Ena izmed njih je minljivost. Radi načrtujemo, gradimo, ustvarjamo in sanjamo, kot da imamo pred seboj neomejeno število dni. Potem pa nas nenadoma ustavi bolezen, izguba, razočaranje ali preprosto spoznanje, kako hitro teče čas.

Psalm 39 nas sooči z resničnostjo, ki je ne moremo prezreti: človek je krhek. David svoje življenje primerja z dihom. Dih se pojavi in izgine. Je dragocen, a hkrati tako minljiv. Podobni smo tudi mi. Naše moči niso neskončne, naši dnevi niso brez konca in vsega ne moremo nadzorovati.

To spoznanje nas lahko prestraši. Lahko pa postane začetek modrosti.

Ko sprejmem, da sem minljiv, se ne oklepam več tako močno stvari, ki jih bo čas nekoč odnesel. Manj me skrbi, kaj si mislijo drugi ljudje. Bolj cenim trenutke z družino. Bolj sem hvaležen za zdravje, za prijatelje, za vsak nov dan. Minljivost me spominja, da je življenje dar in ne samoumevnost.

David nas ne usmerja v obup, ampak k Bogu. Prav zato, ker je človek kakor dih, potrebuje Nekoga, ki je večen. Naša varnost ni v moči, bogastvu ali uspehu. Varnost najdemo v Gospodu, ki ostaja isti včeraj, danes in na veke.

Podoba razbite glinene posode to lepo ponazarja. Posoda je krhka in se lahko poškoduje. Toda njena vrednost ni v popolnosti, temveč v rokah tistega, ki jo drži. Tudi mi nosimo razpoke, omejitve in brazgotine. Bog pa nas zaradi tega ne zavrže. Ravno nasprotno. Vabi nas, da k njemu pridemo takšni, kot smo.

Morda je največji izziv minljivosti to, da nas uči zaupanja. Ne v samega sebe, ampak v Boga. Ko se zavemo, da ne obvladujemo vsega, se lahko naučimo živeti z odprtimi rokami. Hvaležni za današnji dan. Zvesti v majhnih stvareh. Pripravljeni slediti Gospodu, kamor koli nas vodi.

Zato vprašanje ni, ali smo minljivi. To smo vsi. Pravo vprašanje je: v koga polagamo svoje upanje, medtem ko potujemo skozi svoje kratko zemeljsko življenje?

David na koncu poda odgovor, ki ga potrebujemo tudi danes:

»In zdaj, Gospod, kaj naj pričakujem? Moje upanje je v tebi.«
(Psalm 39,8)

Ko je naše upanje v Gospodu, minljivost ni več razlog za strah, ampak povabilo, da vsak dan živimo bližje Njemu.