“…Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari” (LK 10,41)
Velikokrat se znajdemo v Martini zgodbi. Srce, ki želi narediti dobro. Roke, ki nikoli ne počivajo. Misli, ki prehitevajo ena drugo. Skrbimo za dom, družino, odnose, delo in ob vsem tem pogosto nosimo tudi neizrečena bremena v sebi.
Marta ni ravnala napačno, njeno delo je bilo izraz ljubezni in skrbi. A Jezus vidi globlje; vidi njeno utrujenost, njen nemir, njeno notranjo raztresenost in željo, da mora vse izpeljati popolno. Ko jo nagovori, jo pokliče po imenu dvakrat: “Marta, Marta…” Pokliče jo nežno, osebno in ljubeče. To ni graja, to je povabilo, da odloži težo, ki jo nosi v svojem srcu. Spomni jo, da med delom ne izgubi miru, da med skrbmi ne pozabi, da je On tisti, ki skrbi za vse.
Jezus tudi danes nagovarja vsako izmed nas, da se prenehamo truditi biti popolne in prenehamo nositi vsa bremena same. Kolikokrat mislimo, da moramo vse rešiti, vse urediti, vse držati pod nadzorom? Kolikokrat verjamemo, da če bomo popustile, se bo vse podrlo?
A Božja Beseda nas nežno opomni:« Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Peter,5,7). To ni le lepa misel, je obljuba. Včasih je največji korak vere prav ta, da spustimo, da priznamo: » Gospod, tega ne zmorem sama«. Da mu izročimo skrbi za jutri, za ljudi, ki jih imamo rade, za stvari, ki nas težijo in predamo težo, ki jo nosimo v srcu.
MARTA – ŽENSKA, KI SLUŽI Z LJUBEZNIJO
Ko beremo zgodbo o Marti (Lk 10, 38-42), vidimo žensko, ki ne počiva. Njene roke so vedno polne, njen dom vedno urejen, njeno srce skrbno. Žena, ki vedno poskrbi, da je vsem okoli nje prijetno in da je vse pripravljeno. Njeno srce je predano, njene roke ne počivajo, njen duh je aktiven.
»Marta pa je bila obremenjena z mnogimi skrbmi glede strežbe.« (LK 10,40)
»Ko sta vstopila v vas, je Marta sprejela Jezusa v svoj dom.« (Lk 10,38)
»Marta je postregla, Lazar pa je bil med tistimi, ko so sedeli z njim za mizo.« (Jn 12,2-3)
Marta nas uči, kako pomembno je služiti z ljubeznijo, vero in predanostjo. Njeno delo je plemenito, a obremenjeno z nemirom, s pritiskom, da mora vse izpeljati popolno. Njena predanost je resnična, a Jezus jo opomni, da je On tisti čigar prisotnost je pomembna. Čeprav nas življenje večkrat prisili, da smo vedno produktivne, hitre in popolne, nas Martina zgodba uči drugače – resnična moč ženske ni le v tem koliko naredimo, ampak v tem, da služimo z ljubeznijo in zaupanjem v Boga. Služenje je dar srca, namenjeno Bogu.
najPot.com 
Komentiraj