To je ena najbolj pretresljivih zgodb v Apostolskih delih. Ananija in Safira sta prodala kos zemlje. Denar sta prinesla apostolom. Toda potem se je zgodilo nekaj, kar mnogi preberejo, ne da bi se ustavili in vprašali globlje vprašanje:

KAJ STA V RESNICI NAREDILA NAROBE?

Ali ju je Bog usmrtil zato, ker nista dala vsega denarja? Ne.

In prav tukaj postane ta zgodba veliko globlja.

Apostolska dela 5,1–11 nam povedo, da sta Ananija in Safira prodala svojo lastnino, vendar sta skrivaj obdržala del denarja, preostanek pa prinesla apostolom in ga predstavila, kot da predstavlja celotno kupnino.

Peter je Ananija soočil z besedami: «»Zakaj je Satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu?«»

Ta izjava razkrije nekaj izjemno pomembnega. PROBLEM NI BIL V TEM, DA STA OBDRŽALA DEL DENARJA. PROBLEM JE BIL, DA STA LAGALA O TEM.

Peter je to celo jasno povedal: «»Ali ni bilo, ko je ostalo, tvoje, in ko je bilo prodano, ni bilo v tvoji oblasti?«»

Z drugimi besedami, Ananija ni bil pod zapovedjo, ki bi ga prisilila prodati zemljo. Ni bil prisiljen dati vsega denarja. Imel je svobodo, da se odloči, kaj bo storil s svojim premoženjem.

Zakaj je torej lagal? Zakaj se je želel prikazati kot bolj požrtvovalen, kot je bil v resnici? Zakaj je želel ustvariti podobo popolne predanosti, čeprav je njegovo srce sprejelo drugačno odločitev?

TUKAJ JE BILA DUHOVNA NEVARNOST.

Želela sta si časti, ki je bila povezana z žrtvovanjem, ne da bi dejansko opravila takšno žrtev. Želela sta videz popolne predanosti brez resničnosti popolne predanosti. Nista poskušala samo obdržati denarja.

POSKUŠALA STA SI Z LAŽJO KUPITI UGLED.

In prav zato bi morala ta zgodba vsakega vernika spodbuditi k preiskovanju lastnega srca. Kajti včasih najnevarnejši greh ni tisto, kar imamo. Najnevarnejše je tisto, kar se pretvarjamo, da imamo.

Ananija je prišel prvi. Peter ga je vprašal glede denarja. Ananija je lagal. In padel je mrtev.

Tri ure pozneje je prišla Safira. Peter ji je dal priložnost, da pove resnico. Vprašal jo je, ali je bila zemlja prodana za določen znesek. Potrdila je laž. In tudi ona je padla mrtva.

Opazimo nekaj pomembnega.

Peter jima ni rekel: »Vse morata dati.« Razkril je njuno prevaro. Očitno sta se skupaj dogovorila, da bosta predstavila lažno zgodbo.

Apostolska dela 5,9 razkrijejo resnost njunega dogovora: «»Zakaj sta se domenila, da bosta skušala Gospodovega Duha?«»

To ni bila zgolj finančna napaka. To je bila namerna prevara pred Bogom.

GLOBOKA LEKCIJA

Zgodnja Cerkev je vstopala v mogočno novo obdobje. Sveti Duh je bil izlit. Apostoli so opravljali znamenja in čudeže. Verniki so živeli v izjemni edinosti. In sredi tega vzdušja je vstopila prevara. Bog je z njo opravil takoj. Zakaj?

Ker je Bog Cerkvi pokazal, da njegove navzočnosti ni mogoče izkoriščati ali z njo manipulirati. Cerkev ni oder, na katerem lahko ljudje ustvarjajo podobo duhovnosti. Boga ne moreš prevarati z videzom. Lahko prevaraš ljudi. Lahko narediš vtis na ljudi. Lahko povzročiš, da ljudje verjamejo, da si bolj duhoven, kot si v resnici. Toda Bog vidi srce. Zato ta zgodba v prvi vrsti ni zgodba o denarju.

TO JE ZGODBA O INTEGRITETI.

Govori o nevarnosti pretvarjanja pred Bogom. Govori o tem, kaj se zgodi, ko ugled postane pomembnejši od resnice. Govori o tem, kako lahko želja po človeški pohvali premaga strah Božji. Obstaja pa še ena podrobnost, ki je nikoli ne smemo spregledati. Ko je Ananija umrl, je vse, ki so slišali za to, obšel velik strah.

Nato je po smrti Safire Apostolska dela 5,11 zapisano: «»In velik strah je prišel nad vso Cerkev in nad vse, ki so to slišali.«»

Zakaj strah? Ker so prvi verniki razumeli nekaj, kar so mnogi danes pozabili

BOG JE LJUBEČ, TODA BOG JE TUDI SVET.

Njegove milosti nikoli ne smemo zamenjati za dovoljenje za nepošteno življenje.

Njegove potrpežljivosti ne smemo razumeti kot odobravanja.

Njegova milost ne pomeni, da je prevara sprejemljiva.

Toda pri tem odlomku moramo biti previdni.

To NE pomeni, da bo vsak kristjan, ki laže, takoj umrl.

Sveto pismo vsebuje številne primere Božje potrpežljivosti, discipline, sodbe in usmiljenja.

Zgodba o Ananiju in Safiri je edinstven in pretresljiv trenutek v zgodnji zgodovini Cerkve. Kaže nam resnost namernega laganja Bogu.

VPRAŠANJE, KI SI GA MORAMO ZASTAVITI DANES, JE:

Ali služim Bogu zato, ker ga iskreno ljubim, ali zato, ker želim, da ljudje mislijo, da sem duhoven?

Ali dajem zato, ker je Bog v moje srce položil velikodušnost, ali zato, ker želim, da me ljudje hvalijo?

Ali govorim resnico, ko me nihče ne opazuje?

Sem zasebno ista oseba, kot se kažem javno?

Kajti Ananija in Safira nas učita nekaj, kar presega vprašanje denarja:

LJUDI LAHKO PREVARAŠ S SVOJO PODOBO, BOGA PA NE MOREŠ PREVARATI S PODOBO.

Bog ne išče ljudi, ki so samo videti sveti. Išče ljudi, katerih srca so pred njim iskrena.

POVZETEK NAUKA

Greh Ananija in Safire ni bil preprosto v tem, da sta obdržala del denarja. Njuno premoženje je bilo njuno in imela sta pravico odločati, kaj bosta z njim naredila. Njuna krivda je bila v tem, da sta namerno lagala o tem, kar sta dala, in ustvarjala vtis, da sta dala vse. Njuna zgodba nas uči, da Bog ceni resnico bolj kot videz, poslušnost bolj kot ugled in iskreno predanost bolj kot javno predstavo.

Nikoli ne dovoli, da bi te želja po tem, da narediš vtis na ljudi, pripeljala do tega, da ogroziš svojo integriteto pred Bogom. Kajti ljudje vidijo to, kar jim pokažeš.

TODA BOG VIDI TO, KAR V RESNICI SI.

In prav to je del tvojega življenja, za katerega bi moral biti najbolj zaskrbljen.

Še enkrat pozorno preberi Apostolska dela 5,1–11.

Nato si zastavi eno resno vprašanje: »ALI ME BOLJ SKRBI, DA BOM PRED LJUDMI VIDETI PRAVIČEN, ALI DA BOM PRED BOGOM V RESNICI PRAVIČEN?«

Povzeto in prevedeno po Deep Bible Mysterious Stories