Mnoge današnje cerkve so prevzele model vodstva, ki bolj spominja na poslovno hierarhijo ali piramido moči kot na to, kar vidimo v Svetem pismu. Pogosto se ustvari vtis, da je pastor “glavni človek”, končna avtoriteta za vse, oseba, ki je ne gre spraševati, in okoli katere se praktično vrti celotna skupnost. Toda ko odpremo Novo zavezo, vidimo popolnoma drugačno sliko.

1. Kristus je glava Cerkve

Prva in najpomembnejša resnica: Cerkve ne vodi pastor. Cerkve ne vodi denominacija. Cerkve ne vodi organizacija.

Cerkev vodi Jezus Kristus.

“On je glava telesa, Cerkve.” (Kološanom 1,18)

Vsi drugi – pastirji, apostoli, preroki, evangelisti in učitelji – so le služabniki, ki jim je nekaj zaupano.

Težava nastane, ko človek praktično zavzame mesto, ki pripada Kristusu:

• ko njegova beseda postane nad Božjo besedo
• ko ljudje sledijo osebi namesto resnici
• ko se razvije kult osebnosti
• ko se vsaka korekcija dojema kot napad

To ni zdrav novozavezni model.

2. Pastor je ena od petih služb

Mnogi danes mislijo, da je pastor “glavna služba”, vse ostalo pa drugotno. A apostol Pavel piše:

“In On je dal ene za apostole, druge za preroke, druge za evangeliste, druge za pastirje in učitelje…” (Efežanom 4,11)

Kristus je dal:

• apostole
• preroke
• evangeliste
• pastirje
• učitelje

…za izgradnjo Cerkve.

Vsaka služba ima svojo funkcijo:

• apostoli postavljajo temelje in odpirajo nova področja
• preroki prinašajo opomin, usmeritev in razodetje
• evangelisti dosegajo izgubljene
• pastirji skrbijo za ljudi
• učitelji poučujejo zdrav nauk

Nihče ni poklican biti “vse”. Ko ena služba pogoltne vse ostale, Cerkev postane neuravnotežena.

3. Starešinstvo je v Svetem pismu pluralno

Še ena pomembna resnica, ki jo mnogi spregledajo:

V Novi zavezi je stareŝinstvo skoraj vedno v množini.

“Po vseh cerkvah so jim postavili starešine…” (Apostolska dela 14,23)

“Da postaviš starešine po mestih…” (Tit 1,5)

Ne vidimo modela:

• enega “superpastorja”
• enega nepogrešljivega vodje
• enega človeka, ki sam odloča o vsem

Vidimo ekipo duhovno zrelih ljudi, ki skupaj nosijo odgovornost pred Bogom.

To prinaša:

• ravnotežje
• zaščito pred zlorabami
• medsebojno korekcijo
• ponižnost
• bolj zdrave odločitve

Ker vsak človek lahko pogreši.

4. Svetopisemsko vodstvo služi – ne nadzoruje

Jezus je popolnoma obrnil svetovni model moči.

Svet pravi: vladaj nad ljudmi. Kristus pravi: služi ljudem.

“Kdor hoče biti med vami največji, naj bo vaš služabnik.” (Matej 20,26)

Pravi duhovni avtoritet ne izgleda kot manipulacija, zastraševanje, čustveno izsiljevanje ali dominacija. Pravi avtoritet izgleda kot:

• ponižnost
• zgled
• žrtev
• služenje
• resnica
• ljubezen
• odgovornost pred Bogom

Apostol Peter piše starešinam:

“Pasite Božjo čredo… ne kot gospodovalci nad dediščino, ampak kot zgled čredi.” (1 Peter 5,2–3)

Vodite z zgledom, ne s silo.

5. Cerkev je telo – ne piramida

Pavel primerja Cerkev s telesom: mnogo udov, mnogo funkcij, različni darovi, medsebojna povezanost.

Noben del telesa ne more reči: “Vsi ste tu zato, da služite meni.”

Ko Cerkev postane piramida, v kateri:

• eden govori
• vsi drugi molčijo
• eden nadzoruje
• vsi drugi le izvršujejo

…se oddaljujemo od novozaveznega modela.

Zaključek

Pastor ni diktator. Pastor ni “lastnik” ljudi. Pastor ni zamenjava za Kristusa.

Pastor je služabnik, ki mu je Bog zaupal del odgovornosti za Njegovo čredo.

Zdrava Cerkev:

• stoji na Božji besedi
• ima pluralno vodstvo
• dopušča medsebojno korekcijo
• spoštuje različne službe
• zavrača kult osebnosti
• in skupaj služi Kristusu v ponižnosti in resnici