Martin Luther je v svojih tezah opozoril na pomembno resnico: odpuščanje grehov prihaja samo od Boga. Noben človek, nobena verska avtoriteta in noben obred ne more odstraniti greha iz človeškega srca. To je delo, ki ga je opravil Jezus Kristus na križu in ga lahko podari samo Bog po svoji milosti.

Še danes mnogi živijo vero predvsem skozi tradicijo, običaje in obrede. V tem ni nič slabega, dokler nas vse to vodi bližje Bogu. Težava nastane, ko se začnemo bolj zanašati na ljudi kot na Boga. Včasih lahko človeku, duhovniku, pastorju ali drugi duhovni avtoriteti pripišemo tak pomen, da pozabimo, da je vir milosti in odrešenja samo Bog.

Dobro in prav je, da molimo drug za drugega, da si pomagamo, se spodbujamo in nosimo bremena drug drugega. Cerkev je poklicana, da stoji skupaj. Toda nobena človeška molitev sama po sebi ne odpušča grehov. Prava milost prihaja od Boga, ki je svojo ljubezen razodel na križu. Tam je bila plačana cena za naše odrešenje. Tam je Jezus odprl pot vsakemu človeku, da lahko neposredno pristopi k Očetu.

Reformacija nas zato vrača k preprostemu, a mogočnemu sporočilu evangelija: naše zaupanje ne sme sloneti na ljudeh, temveč na Kristusu. Ljudje nas lahko usmerijo k Bogu, toda samo Bog nas lahko reši.

»Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« (Mr 2,7)

Naj nas mesec reformacije spomni, da svojo vero gradimo na Jezusu Kristusu. Hvaležni bodimo za ljudi, ki nas spodbujajo v veri, vendar nikoli ne pozabimo, da odpuščanje, milost in zveličanje prihajajo samo od Boga.

Sola Gratia – Samo po milosti.

Solus Christus – Samo Kristus.