“Gre za osebno ter duhovno interpretacijo žensk iz Biblije v prvi osebi”.

Bog je Abrahamu obljubil potomca, jaz pa sem se počutila kot ovira med obljubo in izpolnitvijo. Moje telo se ni odzivalo, jaz pa sem se spraševala, ali me je Bog pozabil, ali sem morda sama kriva, da obljuba čaka tako dolgo.

Ko se ozrem na tisti čas, čutim težo, ki me še danes tiho spremlja. To ni bilo obdobje ponosa ali moči – bilo je obdobje, ko je moja vera omahnila pod bremenom let, praznine in tišine.

Vsak pogled na mojega moža me je bolel. Njegova vera je ostajala trdna, skoraj nedotakljiva. Jaz pa sem čutila, da pešam. Leta so minevala in vsako leto je bilo težje. V meni je raslo prepričanje, da bom morala sama najti rešitev. Čakanje je bilo pretežko, pregloboko, pretiho.

Takrat sem se odločila, da vzamem stvari v svoje roke. Predlagala sem Abrahamu, naj gre k Hagari, moji egiptovski služabnici – naj ona rodi otroka, ki ga jaz ne morem. To ni bila odločitev vere. Bila je odločitev obupa. 📖 1 Mz 16,1–4 Sara, ki je neplodna, da Abrahamu za ženo Hagaro, da bi spočela.

Ko je Hagara zanosila, sem mislila, da bom občutila olajšanje. Namesto tega pa je v meni vzniknilo nekaj, česar se nisem zavedala – ljubosumnost, ostra bolečina, ki je zarezala prav v srce.

Njena drža se je spremenila. V njenem pogledu sem videla nekaj, kar me je zabolelo: vzvišenost, morda celo zaničevanje. Jaz, njena gospodarica, sem se počutila manj vredno, manj žensko, manj človeško. 📖 1 Mz 16,4–6 Ko Hagara spočne, začne prezirati svojo gospodarico; Sara trpi in se pritoži Abrahamu.

V našem šotoru je napetost rastla in razjedala odnose. Abraham je bil razpet med dvema ženskama, med dvema svetovoma, ki ju je težko držal skupaj. A težo odnosa sem nosila jaz. Moje dejanje, moj predlog, vse se je obrnilo proti meni.

In vendar, ko danes gledam nazaj, vidim, da me Bog ni pustil v temi.
Bil je z mano, tudi ko sem se zmotila. Bil je z mano, ko sem izbrala svojo pot namesto Njegove. Bil je z mano, ko je moja lastna odločitev prinesla bolečino. 📖 1 Mz 17,15–19: Bog ponovno obljubi, da bo Sara rodila sina.

nadaljevanje… BOŽJE SREČANJE – SMEH