DVOM IN LASTNA POBUDA

“Gre za osebno ter duhovno interpretacijo žensk iz Biblije v prvi osebi”.

Takrat sem se odločila, da vzamem stvari v svoje roke. Predlagala sem Abrahamu, naj gre k Hagari, moji egiptovski služabnici – naj ona rodi otroka, ki ga jaz ne morem. To ni bila odločitev vere. Bila je odločitev obupa. 📖 1 Mz 16,1–4 Sara, ki je neplodna, da Abrahamu za ženo Hagaro, da bi spočela.

Elderly man and woman in ancient-style clothing conversing against stone wall

Ko je Hagara zanosila, sem mislila, da bom občutila olajšanje. Namesto tega pa je v meni vzniknilo nekaj, česar se nisem zavedala – ljubosumnost, ostra bolečina, ki je zarezala prav v srce.


Njena drža se je spremenila. V njenem pogledu sem videla nekaj, kar me je zabolelo: vzvišenost, morda celo zaničevanje. Jaz, njena gospodarica, sem se počutila manj vredno, manj žensko, manj človeško. 📖 1 Mz 16,4–6 Ko Hagara spočne, začne prezirati svojo gospodarico; Sara trpi in se pritoži Abrahamu.

V našem šotoru je napetost rastla in razjedala odnose. Abraham je bil razpet med dvema ženskama, med dvema svetovoma, ki ju je težko držal skupaj. A težo odnosa sem nosila jaz. Moje dejanje, moj predlog, vse se je obrnilo proti meni.

In vendar, ko danes gledam nazaj, vidim, da me Bog ni pustil v temi.
Bil je z mano, tudi ko sem se zmotila. Bil je z mano, ko sem izbrala svojo pot namesto Njegove. Bil je z mano, ko je moja lastna odločitev prinesla bolečino. 📖 1 Mz 17,15–19: Bog ponovno obljubi, da bo Sara rodila sina.

Komentiraj