»In žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno, da daje spoznanje.« — 1 Mz (Prva Mojzesova knjiga) 3,6 Ta stavek pokaže, kako v človeku delujejo tri notranje plasti.

Kako se rodi greh? To je lahko kot tihi proces, ki poteka v vsakem človeku. Svetopisemska zgodba o prepovedanem sadežu ni le starodavna pripoved, temveč presenetljivo sodoben vpogled v človekovo notranjost. Uči, da greh ne nastane v trenutku, temveč v postopnem notranjem procesu.
Vse se začne z zaznavo
Človek najprej nekaj vidi ali zazna. Pogled je prvi stik z resničnostjo in pogosto tihi začetek skušnjave. Kot pravi Evangelij po Mateju: »Oči so svetilka telesa.«
Zunanja slika sproži notranji premik.
Zatem se prebudi želja
Ko je nekaj mikavno, se rodi želja. Ta sama po sebi še ni greh, vendar postane nevarna, ko jo človek začne gojiti in ji dajati prostor v mislih. Pismo Jakoba opozarja, da vsakogar »mika njegova lastna želja«.
Sledi notranji dialog
Ko želja dozori, nastopi presoja. Razum začne iskati razlage, izgovore, opravičila. Človek se začne prepričevati, da je tisto, kar si želi, morda prav. Ko razum potrdi željo, je odločitev le še korak stran.
Dejanja so le vrh ledene gore
A prav tam, kjer se greh začne, se lahko rodi tudi svoboda: v trenutku, ko človek zmore reči ne.
Človek najprej vidi. Potem si zaželi. Potem si razloži, zakaj je to dobro. In šele nato naredi korak. Zato je ta svetopisemska zgodba tako sodobna. Ne govori le o prepovedanem sadežu. Govori o tem, kaj se dogaja v človekovem srcu. »Iz srca namreč prihajajo hudobne misli …« — Evangelij po Mateju 15,19

Greh se začne znotraj. Znotraj dialoga med zaznavo, željo in razumom. In prav tam se začne tudi svoboda — v trenutku, ko človek lahko reče: ne.
Nadaljevanje…. NJEN ODNOS Z ADAMOM
Komentiraj