Človeška narava

Človek najprej nekaj vidi ali zazna. Pogled je prvi stik z resničnostjo in pogosto tihi začetek skušnjave. Kot pravi Evangelij po Mateju: »Oči so svetilka telesa.«
Zunanja slika sproži notranji premik.

Ko je nekaj mikavno, se rodi želja. Ta sama po sebi še ni greh, vendar postane nevarna, ko jo človek začne gojiti in ji dajati prostor v mislih. Pismo Jakoba opozarja, da vsakogar »mika njegova lastna želja«.

Ko želja dozori, nastopi presoja. Razum začne iskati razlage, izgovore, opravičila. Človek se začne prepričevati, da je tisto, kar si želi, morda prav. Ko razum potrdi željo, je odločitev le še korak stran.

A prav tam, kjer se greh začne, se lahko rodi tudi svoboda: v trenutku, ko človek zmore reči ne.

Človek najprej vidi. Potem si zaželi. Potem si razloži, zakaj je to dobro. In šele nato naredi korak. Zato je ta svetopisemska zgodba tako sodobna. Ne govori le o prepovedanem sadežu. Govori o tem, kaj se dogaja v človekovem srcu. »Iz srca namreč prihajajo hudobne misli …« — Evangelij po Mateju 15,19

Modern pastel flowchart with rounded shapes

Greh se začne znotraj. Znotraj dialoga med zaznavo, željo in razumom. In prav tam se začne tudi svoboda — v trenutku, ko človek lahko reče: ne.

Komentiraj