najPot.com

V Evangeliju po Janezu 10,38-42 stopimo v preprost prizor doma v Betaniji. Jezus pride kot gost in dve sestri se nanj odzoveta vsaka na svoj na način. Marta in Marija, na prvi pogled sta si zelo različni. Marta ga sprejme z dejanji – z delom, skrbjo, pripravljenostjo. Marija ga sprejme z navzočnostjo – sede k njegovim nogam in posluša. V resnici njuna zgodba ni zgodba o nasprotjih – je zgodba o dveh plateh istega srca.

V vsaki izmed nas živi Marta. Del nas, ki čuti odgovornost, ki vidi, kaj je treba narediti in ki ne more mimo potreb drugih. To je del, ki daje, služi, nosi.

In v vsaki izmed nas živi Marija. Tihi, globlji del, ki hrepeni po Bogu in si želi ustaviti čas. Del, ki si želi samo biti v Njegovi bližini, v Njegovi besedi in Njegovem miru.

Ritem našega življenja pogosto daje prednost Marti. Svet nas uči, da je vredno to, kar naredimo, kar dosežemo, kar obvladamo. Tako se hitro zgodi, da Marta v nas postane glasnejša, hitrejša, utrujena. Njene roke ne počivajo, njene misli ne utihnejo, njeno srce pa počasi izgublja mir. In prav v njen nemir vstopi Jezusova beseda: » Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari…« (Lk, 10,41). To ni graja, ampak tih klic v Njegovo bližino. Kot da bi ji rekel: »Vidim te, vidim tvojo preobremenjenost. A obstaja nekaj, kar tvoje srce potrebuje še bolj kot vse to..« Kar pa ni še dodatno opravilo, naloga ali še ena stvar na seznamu temveč bivanje v Njegovi prisotnosti.

Marija to prepozna. Ne zato, ker bi bila boljša, ampak ker prepozna trenutek milosti. Odloči se ostati pri Jezusu, v Njegovi bližini, kjer njeno srce najde mir. Tam, kjer ni hitenja in pritiska, ampak tišina, ki pomirja. Tišina, kjer besede niso potrebne. Prostor, kjer nemir počasi utihne in se teža razrahlja.

Marta nas uči služiti in dajati, izkazuje ljubezen v dejanjih. Marija nas uči ostajati in sprejemati, izkazuje ljubezen v odnosu. Šele ko se ti dve plati srečata, se zgodi nekaj globokega; naše življenje postane celostno. Velikokrat poskušamo živeti samo eno plat. Ali delamo brez notranjega miru ali pa ga iščemo na napačnih mestih. A Bog nas ne kliče v razdeljenost, temveč v celovitost srca. Poklicane smo, da živimo kot Marta in Marija hkrati; da naše roke služijo in da naše srce ostaja zasidrano v Njegovi prisotnosti.

Morda danes čutiš, da si bolj kot Marta; utrujena, razpeta, obremenjena. Morda pa v sebi nosiš hrepenenje po Mariji; po tišini, miru, po globini. Jezus te vabi, da pred Njega položiš oba dela svojega srca, naj se srečata v Njegovi bližini.