V Betaniji Jezus pride kot gost, Marta in Marija pa se nanj odzoveta vsaka po svoje. Marta ga sprejme z dejanji – delo in skrb. Marija pa z navzočnostjo, ko sede k njegovim nogam in posluša. Njuna zgodba ni o nasprotjih, temveč o dveh plateh istega srca.

V vsaki izmed nas živita Marta in Marija. Marta je del, ki skrbi, služi in nosi odgovornost; Marija pa tihi del, ki hrepeni po Bogu in Njegovem miru.

Ritem življenja pogosto daje prednost Marti, zato postane utrujena in nemirna. Prav tja vstopi Jezusov klic: »Marta, Marta …« – ne kot graja, temveč kot povabilo v bližino. Opominja, da srce bolj kot dodatna opravila potrebuje bivanje v Njegovi navzočnosti.

Marija prepozna trenutek milosti in ostane pri Jezusu, kjer njeno srce najde mir. Marta nas uči služiti z dejanji, Marija pa ostajati v odnosu. Šele ko se ti dve plati povežeta, postane življenje celostno.

Pogosto živimo le eno plat – ali delamo brez miru ali pa ga iščemo drugje. Jezus nas vabi, da pred Njega prinesemo obe: utrujeno Marto in hrepenečo Marijo, ter dovolimo, da se v Njegovi bližini srečata.