Marija iz Magdale – »o sebi in o demonih«
O DEMONIH, KI SO ME ZASEDLI
»Če naj pišem iskreno, moram začeti tam, kjer je najtežje:
O demonih, ki so nekoč bivali v meni.
Evangelij pravi, da jih je bilo sedem – sedem senc, sedem ran,
sedem globin, ki jih nisem mogla zapolniti.
Niso imeli imen, kakor si jih ljudje včasih predstavljajo.
Niso hodili ponoči po stenah.
Bivali so v mislih.
Bivali so v ranah, ki jih je svet pustil v meni.«
»Prvi demon je bil STRAH.«
»Tiho je priplazil vame.
Šepetal mi je, da nisem nič, da me bo svet požrl, da sem krhka,
da se moram skrivati.
Učil me je, da je življenje past.
Da je Bog daleč.
In da se ga moram bati.«
»Drugi demon je bil SRAM.«
»Sram me je potisnil na tla kot težek kamen.
Pričel je z majhnimi stvarmi,
a je rasel, dokler nisem verjela, da je moje celotno bitje
napaka, madež, zmota.
Sram me je prepričal, da se ne smem dotakniti svetlobe.«
»Tretji demon je bil OBUP.«
»Obup je prišel, ko sem si rekla:
‘To sem pač jaz. Tako bo za vedno.’
Ko se človek sprijazni s temo, ta postane tvoj dom.
Obup me je naučil ljubiti svoje verige,
ker nisem verjela, da obstaja karkoli drugega.«
»Ostali štirje?«
Morda so bila razočaranja in bolečine, glasovi, ki so mi neusmiljeno šepetali, da nisem vredna ljubezni, ter spomini, ki so me brez milosti trgali na drobce, a ne morem jih ločiti med seboj v tej strašni temi, kjer se oblike zlivajo ena v drugo in izginjajo.
KAKO JE BILO ŽIVETI Z NJIMI
»Ko si znotraj teme, ne veš, da je tema.
Misliš, da je to življenje.
Včasih sem se smejala, a smeh ni imel korenin.
Največkrat pa sem samo nosila svoje nevidne verige.
Ljudje so me gledali, a niso razumeli.
A tudi jaz nisem razumela sebe.«
KAKO JE PRIŠLA SVOBODA
»Nekoč sem bila ujeta.
V sebi sem nosila hrup, ki ga ni slišal nihče drug – vihar, ki ni prenehal.
»Živela sem med ljudmi, a bila sem odrezana od njih.
Sram me je spremljal kakor senca; nisem poznala miru, niti sebe.
Moje srce je bilo kakor hiša brez vrat in oken – vse je vdiralo vanjo, nič ni moglo iz nje.«
»Nato pa je prišel On.
Jezus iz Nazareta.
Ni me vprašal, kaj sem naredila.
Ni me vprašal, kaj so mislili drugi.
Le pogledal me je,
kot nekdo, ki vidi v celotno mojo sfero duše in ji želi dobro. Noben demon pred njim ni bil skrit. Vse je bilo odkrito.
Njegov glas je presekal globoko temo v meni.
In tam, kjer so bili demoni, je vstopila tišina
– in milost.«
»Ko so me zapustili,
sem padla na tla in prvič po dolgih letih vdihnila zrak brez teže v prsih.
V sebi sem začutila nekaj, kar prej niti nisem poznala:
“brezmejen mir.” Vihar je utihnil. Kot da bi me znova ustvaril iz prahu, v katerega sem se razkrojila.« Popolnoma nova sem bila.
KAKO SE DEMONOV SPOMINJAM DANES
»Zdaj, ko sem svobodna,
ko hodim z Jezusom,
ko sem videla vstajenje in doživela novo življenje.
se demonov ne bojim več.
Ne sovražim jih.
In tudi ne zavračam spomina nanje.
Bili so del moje poti.
Oni so noč, da sedaj jaz lažje razumem svetlobo.«
O MOJEM NOVEM ŽIVLJENJU
»Od tistega dne sem hodila za Njim.
Jezus me je poklical po imenu – ne kot ujetnico, ampak kot hčer Luči.
Spremljala sem ga, kakor navajajo evangeliji, skupaj z drugimi ženami,
in služila Njemu, ki me je osvobodil (Lk 8,2–3).
Končno sem nekomu pripadala.«
»A pot je vodila proti Golgoti.
Videla sem ga trpeti –
on, ki je meni prinesel življenje.
Nisem mogla oditi.
Stala sem pod križem, kakor poročajo zapisi (Jn 19,25; Mt 27,55–56).
Moje srce se je zlomilo, a nisem mogla zapustiti Ljubezni, tudi ko je bila pribita na les.«
Nihče nima večje ljubezni, kot ta, ki da življenje za svoje prijatelje. On pa je celo premagal križ in grob.
Moje veselje v Njem se je pomnožilo in večje svobode in milosti na tem pogubljenem svetu ni mogoče doživeti. Ko doživiš Jezusa, On postane tvoje najboljše.
SPOROČILO NEKOMU, KI ŽIVI V TEMI
»Če bereš te besede in nosiš svoje sence,
ti povem to:
njihova moč ni večna.
Srce lahko postane novo.
Tudi moje je bilo zdrobljeno,
On, Jezus te kliče po imenu.
In ko te Bog pokliče,
slišijo njegov glas tudi tvoje sence – demoni
in ko se prikaže Luč, tema odide.«
Ne boj se, kliči tudi ti Njegovo ime.
najPot.com 
Komentiraj