najPot.com

Marija iz Magdale – »o sebi in o demonih«

---

O DEMONIH, KI SO ME ZASEDLI

»Če naj pišem iskreno, moram začeti tam, kjer je najtežje:
O demonih, ki so nekoč bivali v meni.

Evangelij pravi, da jih je bilo sedem – sedem senc, sedem ran,
sedem globin, ki jih nisem mogla zapolniti.
Niso imeli imen, kakor si jih ljudje včasih predstavljajo.
Niso hodili ponoči po stenah.
Bivali so v mislih.

Bivali so v ranah, ki jih je svet pustil v meni.«

---

»Prvi demon je bil STRAH.«

»Tiho je priplazil vame.
Šepetal mi je, da nisem nič, da me bo svet požrl, da sem krhka,
da se moram skrivati.
Učil me je, da je življenje past.

Da je Bog daleč.
In da se ga moram bati.«

---

»Drugi demon je bil SRAM.«

»Sram me je potisnil na tla kot težek kamen.
Pričel je z majhnimi stvarmi,
a je rasel, dokler nisem verjela, da je moje celotno bitje
napaka, madež, zmota.

Sram me je prepričal, da se ne smem dotakniti svetlobe.«

---

»Tretji demon je bil OBUP.«

»Obup je prišel, ko sem si rekla:
‘To sem pač jaz. Tako bo za vedno.’
Ko se človek sprijazni s temo, ta postane tvoj dom.
Obup me je naučil ljubiti svoje verige,
ker nisem verjela, da obstaja karkoli drugega.«

---

»Ostali štirje?«

Morda so bila razočaranja in bolečine, glasovi, ki so mi neusmiljeno šepetali, da nisem vredna ljubezni, ter spomini, ki so me brez milosti trgali na drobce, a ne morem jih ločiti med seboj v tej strašni temi, kjer se oblike zlivajo ena v drugo in izginjajo.

---

KAKO JE BILO ŽIVETI Z NJIMI

»Ko si znotraj teme, ne veš, da je tema.
Misliš, da je to življenje.
Včasih sem se smejala, a smeh ni imel korenin.
Največkrat pa sem samo nosila svoje nevidne verige.
Ljudje so me gledali, a niso razumeli.
A tudi jaz nisem razumela sebe.«

---

nadaljevanje… KO PRIDE SVOBODA