Včasih sem na Božjo jezo gledala z nelagodjem in jo težko razumela. Zdela se mi je stroga in oddaljena. Danes jo razumem drugače, kot izraz Božje pravičnosti in hkrati Njegove globoke ljubezni do človeka.

Bog se ne jezi brez razloga. Njegova jeza ni nepremišljen izbruh, ampak odgovor na zlo, ki nas uničuje in oddaljuje od Njega. »Gospod je usmiljen in milostljiv, počasen v jezi in bogati v dobroti.« (Ps 103,8).

V tem vidim upanje, Bogu ni vseeno. Ko vidi krivico, hinavščino ali trmo srca ne ostane ravnodušen, temveč reagira – ne zato, da bi nas zavrgel, ampak da bi nas ustavil in povabil nazaj k sebi. Tudi Jezus je pokazal takšno gorečnost, ko je očistil tempelj (Jn 2, 13-16).

Obenem pa Bog ni nagle jeze. Je potrpežljiv in usmiljen. Ne išče priložnosti, da bi kaznoval, ampak da bi rešil. Vedno znova daje čas za spreobrnjenje. »Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje« (2 Pt 3,9).

Zato me Sveto pismo vabi, naj pogledam vase in opustim vse, kar me oddaljuje ob Boga. »Zato omrtvite v sebi to, kar teži k zemlji: nečistovanje, nečistost, strastnost, hudobno poželenje in slo po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje. Zaradi tega prihaja Božja jeza na sinove nepokorščine« (Kol 3, 5-6).

Božja jeza me tako ne straši več, ampak me opominja, da izberem življenje, resnico in odnos z Njim. »…izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod« (5Mz 30,19).