Krščanska ilustracija bronaste kače na lesenem drogu v puščavi, z Jezusovim križem, Izraelci in besedilom o znamenju iz Janeza 3,14.

Mnogi ljudje ob branju Svetega pisma naletijo na navidezno protislovje. V drugi Božji zapovedi Bog prepove izdelovanje in čaščenje podob, pozneje pa Mojzesu naroči, naj izdela bronasto kačo in jo postavi na drog. Kako naj to razumemo? Ali si Sveto pismo nasprotuje samo sebi?

Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! 5 Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, ” Mojzes 20, 4-5

Če pogledamo celotno zgodbo, odkrijemo globoko duhovno resnico, ki sega onkraj same podobe in nas vodi naravnost h Kristusu.

Upor v puščavi in Božji odgovor

Dogodek je zapisan v 4. Mojzesovi knjigi 21,4–9. Izraelci so med potovanjem po puščavi ponovno začeli godrnjati proti Bogu in Mojzesu. Naveličali so se mane, ki jim jo je Bog vsak dan dajal, ter začeli dvomiti o njegovi skrbi in zvestobi.

Kot posledica njihovega upora so med ljudstvo prišle strupene kače. Mnogi so bili pičeni in so umirali. Takrat so se Izraelci zavedli svojega greha in priznali svojo krivdo. Prišli so k Mojzesu ter ga prosili, naj moli zanje.

Mojzes je posredoval pri Bogu, vendar Bog ni preprosto odstranil kač. Namesto tega je dal zelo nenavadno navodilo:

»Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog. Kdor koli bo pičen in jo bo pogledal, bo živel.« (4 Mz 21,8)

Mojzes je izdelal bronasto kačo. Tisti, ki so po piku z vero pogledali nanjo, so ostali pri življenju.

Toda pomembno vprašanje ostaja: zakaj bi Bog uporabil prav podobo kače?

Ali je bila bronasta kača malik?

Odgovor je jasen: ne.

Res je, da je bila kača v mnogih starodavnih kulturah povezana z božanstvi, zdravljenjem in različnimi mističnimi praksami. Vendar moramo razlikovati med dvema povsem različnima stvarma:

  • izdelavo podobe po Božjem naročilu za poseben namen,
  • čaščenjem podobe kot božanstva.

Druga Božja zapoved ne prepoveduje vsake umetniške ali simbolne podobe. Prepoveduje izdelovanje podob z namenom, da se jim človek klanja in jih časti.

Tudi v svetem šotoru je Bog naročil izdelavo podob kerubov na skrinji zaveze. Te podobe niso bile namenjene čaščenju, ampak so imele simbolno in poučno vlogo.

Težava torej ni bila v bronu ali v obliki kače. Težava bi nastala, če bi ljudje začeli zaupati predmetu namesto Bogu.

Pogled vere je usmerjen k vstalemu Kristusu

Ob zgodbi o bronasti kači se odpre še eno pomembno vprašanje. Ko Jezus v Janezovem evangeliju primerja svojo prihodnjo smrt na križu z bronasto kačo v puščavi, ne spodbuja ljudi, naj častijo predmet, ampak naj verujejo vanj.

»Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje vanj, imel večno življenje.« (Jn 3,14–15)

V Novi zavezi nikjer ne najdemo navodila, da bi morali kristjani častiti podobo Jezusa na križu. Središče oznanila apostolov ni bil križ kot predmet, ampak Jezus Kristus, ki je bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih.

Apostol Pavel piše:

»Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna naša vera.« (1 Kor 15,17)

Krščanska vera zato ni zgrajena samo na dogodku križa, ampak predvsem na zmagi vstajenja. Kristus ni ostal na križu niti v grobu, temveč je živ in kraljuje na Božji desnici.

Sveto pismo tudi pravi:

»Preklet je vsak, ki visi na lesu.« (Gal 3,13; prim. 5 Mz 21,23)

Prav v tem vidimo veličino Kristusove žrtve. Jezus je nase prevzel kazen in prekletstvo greha, da bi ljudem prinesel spravo z Bogom. Toda kristjani ne častimo prekletstva, lesa ali podobe. Častimo Odrešenika, ki je greh in smrt premagal.

Bog išče častilce, ki ga častijo v Duhu in resnici

Sveto pismo nas uči, da je vera povezana z zaupanjem v Boga, tudi kadar ga ne vidimo.

»Vera pa je obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.« (Heb 11,1)

In apostol Pavel dodaja:

»Kajti po veri hodimo, ne po gledanju.« (2 Kor 5,7)

Ko je Jezus govoril s Samarijanko ob vodnjaku, je pojasnil, da pravo bogoslužje ni vezano na določen kraj ali predmet:

»Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« (Jn 4,24)

To pomeni, da človek ne potrebuje vidnega predmeta, da bi prišel do Boga. Nobena podoba, kip ali simbol ne more nadomestiti osebnega odnosa z Jezusom Kristusom.

Bronasta kača je imela pomen samo toliko časa, dokler je kazala na Boga. Ko so jo ljudje začeli častiti, je postala malik in jo je bilo treba uničiti. Enako opozorilo velja tudi danes. Kadar človek začne zaupati verskemu predmetu, podobi ali simbolu bolj kakor živemu Bogu, je v nevarnosti, da ponovi napako Izraelcev.

Bistvo evangelija ni poveličevanje predmeta, temveč vera v Jezusa Kristusa. Ne v podobo Kristusa, ampak v vstalega Gospoda. Ne v znamenje, ampak v tistega, na katerega znamenje kaže.

Zato nas zgodba o bronasti kači na koncu usmerja stran od predmetov in naravnost k Kristusu, ki je živ, vstal in še danes vabi:

»Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.« (Jn 20,29)


Discover more from najPot.com

Subscribe to get the latest posts sent to your email.

Oddajte komentar

na strani

Tukaj je prostor za vsakogar, ki si želi duhovne rasti, miru in globljega odnosa z Bogom. Tukaj se lahko ustaviš in najdeš navdih skozi Božjo besedo, molitve in pričevanja.

Verjamemo v Trojico: “Očeta, Sina in Svetega Duha ter v moč evangelija, ki spreminja življenje”. To je evangelijska stran, ki stoji na Svetem pismu in ga postavlja kot najvišjo avtoriteto za vero in življenje.

Verjamemo, da je vsak ljubljen, poklican in dragocen. Ne glede na to, kje se trenutno nahajaš na svoji poti, tukaj si dobrodošel..

Discover more from najPot.com

Subscribe now to keep reading and get access to the full archive.

Nadaljujte z branjem