Nisem vedela, koliko časa sem stala v tisti tišini, kot da je moje srce obstalo skupaj z njegovim. Elija je odnesel sina v zgornjo sobo, sama pa nisem imela moči slediti; le strmela sem v stopnice, kot bi čakala razsodbo. Slišala sem njegovo molitev — najprej tiho, nato vse bolj…

1 Kraljev 17:17-18 Najprej je bil le malo slaboten. Potem je bolezen napredovala hitreje, kot bi si lahko predstavljala. Vsak dan je dihal težje, dokler se njegov prsni koš ni več dvigal. In v trenutku, ko sem to spoznala, se je svet pod menoj sesul. Moj otrok je umrl… V…

V meni je bilo vse pomešano – strah, nevera, utrujenost. Del mene je hotel zavpiti: Kaj pa moj otrok? Zakaj naj ti dam zadnje?Drugi del mene pa … je bil kot prazna posoda. Ne vem, kako drugače povedati. Bila sem na koncu svojih moči. Ničesar nisem imela več, niti za…

Primerna pomoč – veselje Adama. Ko jo Adam zagleda, vzklikne: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa.« Ta izjava poudarja bližino, prepoznavanje in enotnost. Eva ni ustvarjena iz zemlje kot Adam, temveč iz njegovega rebra – simbol bližine in enake narave. V 1 Mz 2…

»In žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno, da daje spoznanje.« — 1 Mz (Prva Mojzesova knjiga) 3,6 Ta stavek pokaže, kako v človeku delujejo tri notranje plasti. Kako se rodi greh? To je lahko kot tihi proces, ki poteka v vsakem človeku.…

Poslanstvo Eve Eva kot žrtev ali aktivna pobudnica padca? Eva v svetopisemskem poročilu nikakor ni prikazana kot pasivna žrtev brez glasu ali razuma. Pripoved jasno pokaže, da kača najprej nagovori njo, toda ob tem Eva ne deluje kot nekdo, ki zgolj slepo sledi. Sama opazuje, premišlja in presoja, preden se…

Bil je trenutek, ko sem morala narediti korak, ki me je prestrašil. Stopiti naprej. Izpostaviti svoje srce. Tvegati zavrnitev. Ni bilo lahko.  Bili so trenutki, ko me je bilo strah, ko nisem vedela ali grem v pravo smer. Trenutki,  ko sem dvomila vase in v svoje odločitve glede prihodnosti. Nikoli…

Morda si na razpotju in ne razumeš svoje zgodbe ter se počutiš osamljeno ob izgubi nečesa dragocenega. A nisi. Bog, ki je vodil Ruto v njeni negotovosti, vodi tudi tebe. Ne vedno tako kot pričakuješ, a vedno z namenom. Včasih ne dobiš razlage, ampak naslednji korak. Ne vidiš vedno konec…