Jakobova zgodba se ni začela s stabilnostjo ali varnostjo. Od doma je odšel bežeč, s palico v roki in z obljubo, izrečeno nad njegovim življenjem (1 Mojzes 28:10–15). Brez bogastva. Brez zagotovil. Samo Božja beseda z obljubo, da bo Bog z njim in da ga bo pripeljal nazaj.

Dvajset let sem bil pri tebi; tvoje ovce in tvoje koze niso izvrgle in ovnov tvoje črede nisem jedel. 39Raztrganih živali ti nisem prinašal, sam sem trpel škodo. Zahteval si jih iz mojih rok, naj jih je kdo ukradel podnevi ali ponoči. 40 Podnevi me je morila vročina, ponoči mraz in spanec mi je bežal iz oči. 41Dvajset let sem bil v tvoji hiši; štirinajst let sem ti služil za tvoji hčeri in šest let za tvojo drobnico. Ti pa si mi desetkrat spremenil plačilo. 1 Mojzes 31:38-41 https://www.bible.com/bible/2319/GEN.31.38-41.SSP

Od tam je Jakob stopil v dolgo obdobje dela v tuji deželi pod Labanom ( 1 Mojzes 29:15–30). Kar se je začelo kot ljubezen in pričakovanje, je postalo raztegnjena leta čakanja. Sedem let za Rahelo, a prejel je Leó (1 Mojzes 29:18–27). Potem še sedem let za Rahelo (1 Mojzes 29:28–30). In ostal je še dlje. Ker je preživetje postalo vezano na njegovo delo (1 Mojzes 30:25–30).

Dvajset let je Jakob živel v sistemu, ki je bil nestabilen in spremenljiv. Plače so se spreminjale. Dogovori so se prilagajali. Pogoji so se premikali brez opozorila (1 Mojzes 31:7, 41). Resničnost opiše iskreno: »Podnevi me je žgala vročina, ponoči mraz; in spanec je bežal iz mojih oči.« (1 Mojzes 31:40)

To ni bilo zgolj trdo delo. To je bil dolgotrajen pritisk. Nevidno žrtvovanje. Dnevna vztrajnost v okoliščinah, ki jih ni mogel nadzorovati.

A najmočnejša resnica zgodbe ni to, kar je Laban storil Jakobu. Ampak to, kar je Bog storil za Jakoba. Bog je videl, kaj se dogaja. »Bog vidi tudi tvojo stisko in trud tvojih rok.« (1 Mojzes 31:12, 42)

Tudi ko so drugi manipulirali sistem, je Bog štel vsak trenutek zvestobe. Tudi ko je bilo plačilo nestabilno, je Bog ohranjal izid. In ko Jakob končno spregovori pred Labanom, razkrije skrito resničnost svojega preživetja: »Če ne bi bil Bog mojega očeta z menoj, bi me zdaj gotovo odslovil praznih rok.« (1 Mojzes 31:42; prim. 1 Mojzes 32:10)

Beseda »praznih rok« nosi idejo odhoda brez vsega, biti izpraznjen, odpuščen brez nagrade. A Jakob pričuje: To ni bil njegov konec. Ker je Bog bil z njim. In Bog mu ni dovolil oditi praznih rok (1 Mojzes 31:42; 1 Mojzes 28:15; 1 Mojzes 30:30; 1 Mojzes 35:3; ).

Zato, ko se danes življenje zdi podobno Jakobovi zgodbi… Ko je trud težak… Ko računi rastejo hitreje kot dohodek… Ko je napredek počasen in neviden…

Spomni se te resnice, zakoreninjene v Svetem pismu: Bog ne odstrani pritiska vedno takoj. A nikoli ne odstrani svoje prisotnosti. In ko je Bog s teboj, tudi dragocena sezona ne more izprazniti tvojega življenja Njegovega namena. Ne bo dovoli, da bi odšel praznih rok.

Naj vam načina življenja ne določa sla po denarju. Zadovoljni bodite s tem, kar imate, ker je Gospod sam rekel: Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil. Zato smo lahko pogumni in govorimo: Gospod je moj pomočnik, ne bom se bal; kaj mi more storiti človek? Hebrejcem 13:5–6